Izkustvena delavnica "ŽIVLJENJE V ODRASTNIŠKI SKUPNOSTI”
V mestu Maribor mi je zelo prijetno živeti, tudi iz tega vidika, ker je v njem prisotnih veliko dobrih trajnostnih praks, ki mi omogočajo, da živim svojo vizijo življenja, ki je prijaznejši do okolja in ljudi. Včasih pa potrebujem tudi oddih od mestnega vrveža in se z veseljem odmaknem na podeželje. Tokrat sem se v tednu med 20.5. in 24.5.2019 udeležila izkustvene delavnice "Življenje v odrastniški skupnosti”, ki je potekala najprej v Jareninskem Dolu in nato še v Mariboru. Na delavnici smo izkusili “odrastniško” življenje tako v teoriji kot tudi v praksi. Poleg veliko novih informacij o samem konceptu Odrasti ter o nekaterih že ustaljenih alternativnih praksah, smo udeleženci na usposabljanju med drugim izkusili tudi samooskrbno življenje na kmetiji. Imela sem čas preučiti, se poglobiti in analizirati svoje vsakodnevno delovanje (nakupi, prehrana, aktivnosti, itd.) iz vidika bolj trajnostnega načina življenja.
Delavnico je organiziral Zavod Voluntariat, ki je organizacija za mednarodno prostovoljno delo. Poslanstvo Voluntariata je promocija idej miru, družbene pravičnosti, trajnostnega razvoja in mednarodnega sodelovanja ter solidarnosti skozi prostovoljno delo in prostovoljne projekte.
Sodelujejo z lokalnimi skupnostmi kot tudi z drugimi lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi akterji, da bi okrepili pozitivni potencial civilne družbe. Med drugim se velikokrat partnersko povezujejo tudi s Pravično trgovino Slovenije, društvom Humanitas, Umanotero ter društvom Focus. Projekt pa je bil financiran s strani projekta Bridge 47 in Evropske unije.
Sedaj se verjetno najprej sprašujete kaj je to “Odrast”?
“Odrast” je gibanje, filozofija, koncept, način življenja, za večjo socialno in okoljsko pravičnost. “Odrast” razblinja mit, da je rast osrednja in edina rešitev za našo družbo. Je torej gibanje, ki nas opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Kot koncept poskuša graditi premišljene in demokratične poti k večji socialni in okoljski pravičnosti, blaginji, smiselnemu življenju, emancipaciji in avtonomiji.
Trajnostna odrast se opredeljuje kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki poveča blagostanje človeka in izboljša ekološke pogoje ter enakost na planetu. Poziva k prihodnosti, v kateri družbe živijo v okviru okoljskih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi resursi v okviru novih oblik demokratičnih institucij.
Kako je s konceptom Odrasti v Sloveniji?
Koncept “Odrasti” se v svetovni znanstveni skupnosti razvija že kar nekaj desetletij, v Sloveniji pa širši javnosti to gibanje še ni povsem znano. Vseeno pa so se v naši državi izoblikovale nekatere pobude, ki bi jih lahko opredelili kot dobre primere trajnostne odrasti. To so npr. urbani vrtički, kolesarske mreže, knjižnica semen, izmenjava oblačil in predmetov ter ekološko kmetovanje. Ljudje so se zaradi slabega ekonomskega in socialnega stanja v državi začeli samoorganizirati in združevati, zato postajajo zadruge oz. kooperative vedno bolj priljubljena oblika poslovanja.
Društvo Focus je eno od društev v Sloveniji, ki se ukvarja s tem konceptom in tudi ozavešča ter spodbuja k razmisleku v tej smeri. Več o samem konceptu Odrasti si lahko preberete na spletni strani društva: http://focus.si/kaj-delamo/programi/odrast/, druge informacije pa lahko najdete tudi tukaj: https://vocabulary.degrowth.org/
In kako nam je torej uspevalo “Odrastniško” živeti?
Izkustvene delavnice “Življenje v odrastniški skupnosti” se nas je udeležilo 10 podobno mislečih mladincev, ki smo bili s podobni koncepti, vsak po svoje, že malce seznanjeni. Na delavnici smo raziskovali koncept Odrasti in poskušali živeti po takšnih načelih v ruralnem in urbanem okolju. Najprej smo prva dva dni preživeli na kmetiji v Jareninskem dolu, kjer imajo pri Tasičevih okoli 40 živali, vrt ter manjši del gozda. Prvi dan smo se spoznali z celotno ekipo, ki je vodila delavnico in udeleženci med seboj. Mislim, da smo se zaradi podobnih interesov kaj hitro poklopili in začeli z uvajanjem v koncept Odrasti. Živa Kavka Gobbo iz društva Focus, nam je predstavila ta koncept in z velikim zanimanjem smo ji vsi prisluhnili. Sledila je skupna večerja, ki je bila tisti dan že pripravljena in določitev pravil ter opravil za delo na kmetiji.
V naslednjih dneh smo si obroke pripravljali sami. Hrano sta vodji Viktorija in Živa kupili že poprej v trgovini Rifuzl v Ljubljani, brez embalaže ter lokalno pridelano. Mislim, da je skupinska dinamika zelo lepo stekla in je vsak poprijel za svoje delo. Postorili smo dnevna opravila, ki jih delajo na kmetiji - kidali smo gnoj, krtačili konje in osle, presajali rože, pulili plevel itd. Nekateri so tudi prvič poprijeli za sekiro in se naučili cepiti drva. Sama, sem rasla v podobnem okolju, kjer smo doma ravno tako imeli živali, vrt, njivo in nekaj ostalih obdelovanih površin, zato sem dela na kmetiji že navajena in me to tudi ni sram priznati. Takšno vrsto dela, po resnici povedano, zelo pogrešam tudi v mestu. Ker trenutno kar precej časa preživim sede za računalnikom (zaradi urejanja bloga), nisem več tako v stiku z naravo kot sem bila nekoč, zato sem bila zelo vesela, da sem lahko aktivno sodelovala pri zunanjih opravilih.
V tem času smo obiskali tudi bližnjo ekološko in biodinamično kmetijo Zlate misli, kjer nas je Maja Turinek toplo sprejela in nam predstavila posestvo, ki ga obdelujeta skupaj z možem in ostalimi člani družine. Kmetija Zlate misli je že od leta 1996 v ekološki kontroli; pridelujejo zelenjavo, sadje in žita, na voljo pa imajo tudi dostavo zelenjavnih košaric preko partnerskega kmetijstva. Maja nam je iskreno opisala trenutno situacijo s katero se v Sloveniji spopadajo ekološki kmetovalci. Njene besede so se me resnično dotaknile in dale misliti, kako pomembno je uživati lokalno pridelano hrano. In to ne samo iz vidika našega zdravja, ampak tudi iz vidika lokalnih kmetovalcev. To kar kupujemo, temu dajemo moč. Zatorej je še kako pomembno, da kupujemo domačo pridelano lokalno zelenjavo in sadje, saj s tem tudi spodbudimo Slovenskega kmeta in mu zagotovimo dobiček. Maja pravi, da ne potrebuje veliko za svoje delovanje in preživetje, samo toliko, da so s tem kar imajo zadovoljni in da lahko mirno preživijo tudi svoje otroke.
Teh nekaj dni, ki smo jih preživeli v Jareninskem dolu je bilo zelo pestrih. Imeli smo veliko aktivnosti, pogovorov, ogledov in tudi predavanj. Med drugim tudi predavanje o Sociokraciji, ki sta ga izvedla Primož in Katja iz Društva za Permakulturo Slovenije. Sociokracija je model organizacije, ki temelji na enakosti, učinkovitosti in transparentnosti. Rezultat je vključujoč in ustvarjalen način odločanja. V 70. letih jo je kot poslovni sistem razvil Nizozemec Gerard Endenburg, da bi vključil zaposlene v podjetjih v vodstvene odločitve. Danes se mnoge poslovne družbe, šole, ustanove, mreže in trajnostne skupnosti odločajo za uvajanje sociokracije v svoje organizacije. Razlog za uspešnost te metode je vključenost vseh akterjev v proces odločanja, zato je učinkovitejša tudi izvedba.
Dnevi preživeti na podeželju so zame minilo prehitro. Želela bi si ostati dlje, a čakalo nas je še veliko dela in ostalih zanimivih stvari, ki pa so se do konca delavnice odvijale v mestu. Iz Jareninskega dola smo odrinili proti Mariboru, kjer smo ravno tako poskušali živeti po “odrastniški” filozofiji. V tem delu delavnice sem udeležencem predstavila trajnostne trgovine in dobre prakse, ki sem jih vse skupaj povezala v sprehodu pod imenom AlterŠOPING - lokalno doživetje Maribora. Bili so zelo navdušeni nad tem, kaj vse imamo v tem čudovitem mestu in kakšno pestro izbiro ponujajo lastniki teh trgovinic. Nekateri so dobili nove ideje, nekateri so jedli do sedaj najboljši kruh, nekateri pa so se začeli še bolj zavedati, kako pomembno je udejanjiti celotno idejo “Odrasti” tudi pri vsakdanjih nakupih. Več o AlterŠOPING sprehodu in o tem kako bolj odgovorno nakupovati si lahko preberete tudi tukaj.
In kaj sem se od tega tedna naučila jaz?
Veliko! Naučila sem se veliko novih stvari! V prvi vrsti, bi se rada najprej zahvalila Živi Lopatič in Viktoriji Kos, da sta nam dali priložnost spoznati vse te zanimive koncepte in ideje, ter vložili trud in čas v celotno delavnico, pri tem pa tudi ohranjali dobro voljo in pozitivno vzdušje med nami. Mislim, da se moramo skozi življenje konstantno učiti in nadgrajevati, saj bomo le tako lahko bolj polno živeli.
Res pa je, da so takšne teme in ideje premalokrat na voljo in premalo slišane. Zato mislim, da je po končanem formalnem šolanju, še kako potrebno neformalno učenje in izobrazba glede tem, ki so družbeno kritične in iskanje boljših rešitev za naše delovanje. Seveda, je to tudi odvisno od posameznika in njegovih interesov. Moji interesi so se proti koncu študija Tehnologij tekstilnega oblikovanja začeli vedno bolj usmerjati v teme pravične trgovine, etične mode in trajnostnega načina življenja zaradi problemov, s katerimi sem se srečevala.
Zato sem začela iskati alternative, da bi poskušala izboljšati stanje pri sebi in s tem mogoče pomagati tudi drugim. Kot brezposelna oseba sem začela iskati rešitve in postajala vedno bolj aktivna pri nevladnih organizacijah, ki so imele posluh za takšne probleme. Začela sem iskati rešitve, ki ne bi bile samo “instant” rešitve, ampak bi se problemi razrešili tudi na dolgi rok. Zato mi takšne delavnice veliko pomenijo, me navdihnejo in dajo možnost videti svet v drugačni luči.
Po domače bi lahko rekli, da sem se v tem tednu naučila kako bolj pravilno “odrasti” z obzirom na okolje v katerem živimo in ljudi s katerimi si ga delimo. V osnovi smo ljudje socialna bitja, ki pa mislim, da smo v tem času postali preveč individualni. Tradicionalno družinsko življenje se je razblinilo zaradi različnih okoliščin in interesov tako mladih kot tudi starejših ljudi. Pozabili smo kaj je skupnost, kaj je sodelovanje in predvsem spoštovanje do ljudi in do tega kar imamo. Toda za osebno rast posameznika potrebujemo zdrave odnose in skupnost, ki deluje.
Rešitev vidim v tem, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja, da začnemo kupovati lokalno in pravično, da se začnemo nazaj vključevati v skupnosti in postanemo aktivni v svojem okolju z družbenim učinkom.
Predvsem pa počasi! Začnimo živeti počasi, tako kot nekoč. V prvi vrsti bodimo zadovoljni s tem kar imamo. Spodbujajmo ročno delo, popravila, izmenjujmo, delimo, kuhajmo, urbano vrtnarimo, čim bolj samooskrbno živimo in vzemimo si čas zase in za svoje bližnje, ter bodimo solidarni in delajmo za dobro vseh.